Ne! Ne? Ne…

Kakšen je tvoj odnos do besedice "ne"? Jo veliko uporabljaš? Jo malo uporabljaš? Se sploh (ne) zavedaš, kdaj jo uporabiš?

Naši možgani delujejo po svojem principu in delujejo vedno na enak način. Če ti rečem, da si NE predstavljaj pikčastega krokodila sredi dnevne sobe …….. si ga bodo tvoji možgani lepo naslikali v mislih in tako ga boš v svoji glavi videl. Možgani morajo namreč najprej videti, slišati in doumeti, česa si ne smejo predstavljati. Zato predstavo o tem seveda najprej ustvarijo v naši glavi, da bi jo lahko potem izbrisali. Potem pa poskusi na ukaz v trenutku zbrisati to sliko! Kako hitro ti uspe "prepoditi" pikčastega krokodila iz glave?

S sodelavci in šefom sedite za mizo na neformalnem druženju ob praznovanju rojstnega dne vaše sodelavke. Vsi lepo klepetate, se prijetno počutite in uživate v teh prostih službenih trenutkih. Naenkrat šef reče tako naglas, da ga vsi lahko slišite: "Danes se ne bomo pogovarjali o vašem slabem uspehu in posledicah za vsakega izmed vas." S tem, ko je izrekel ta stavek, se je prijetno vzdušje takoj spremenilo. Vsakemu od vas se je v možganih "odprla" možnost, da je danes tisti dan ter tukaj in zdaj tisto mesto, ko se boste pogovarjali o slabih rezultatih. Kot bi nekdo v trgovini rekel: "Danes ne bom streljal, ker nimam s seboj pištole." S tem bi vas "spomnil", da bi jo lahko imel. Pištoli bi dal obstoj. Čeprav je rekel NE bom streljal, saj NIMAM pištole. Vaši možgani bi si pištolo narisali v glavi ter jo postavili v tisti trenutek in kraj. Sami je ne bi mogli kar tako izbrisati iz misli. Sploh pa ne z uporabo besedice "ne".

Starši so običajno velik producent besedice "ne". Poslušajte stavke na igrišču, v trgovini ali doma: ne plezaj tako visoko, ne teci tako hitro, ne sedi tam, ne, dotika se tega, ne hodi po toboganu, ne brcaj, ne kriči, ne ropotaj, ne razmetavaj, ne riši po stenah, ne polivaj … ne … ne … ne … ne! Pojdite v taksi in vozniku dajte navodilo: ne peljite me v Šiško, ne v Tivoli, ne na Slovensko, ne v Moste, ne na Šmarno goro … kam vas bo taksist odpeljal? "Peljite me v Piran." In v Piran boste prišli! "Roke imej ob telesu! Usedi se in se spusti po toboganu! Tiho mi povej! Odloži žlico! Riši po listu!

Otroku natočiš poln kozarec vode, ki naj ga odnese na mizo. Pri tem mu seveda zabičaš: "Ne polij!" Otrok, z namenom da izpolni tvoje navodilo, prime kozarec z obema rokama, ga gleda in počasi hodi do mize. Pri tem si v glavi govori: "Ne polij! … Ne polij! … Ne polij! … N' polij! … N' polij! … Polij! … Polij! … Polij!" Možgani ubogajo navodilo in na tleh je luža.

V takih primerih bi bilo bolje, da bi besedico "ne" izpustili in dali navodila ali stavke v drugačno obliko. V obliko brez "ne"!

Vsekakor pa je besedica "ne" zelo pomembna in jo marsikdo v drugačnih situacijah ne zna ali ne upa izreči. Marsikdo je prepričan, da ga bodo imeli ljudje radi le, če bo izpolnjeval vsako njihovo željo. V takih primerih je besedico "ne" treba izreči naglas, samozavestno in z ljubeznijo do sebe.