sreda, 29. julij 2015


Eksperiment – 1. del

Kaj je pisec s tem želel povedati?
Vidimo vsi svet z istimi očmi ali ga dojema vsak po svoje?

Ljudje smo prepričani, da vsi na svetu razmišljajo tako, kot razmišljamo sami. Če že ne vsi, pa vsaj večina. (Jaz sem v to prepričana, jaz sem ena izmed ljudi, zato vem, da dela in razmišlja tako večina ljudi.) Čeprav nas neprestano obdajajo dogodki in zgodbe, ki nam odpirajo oči in kažejo nasprotno, različno razmišljanje težko sprejmemo. Ko ugotovimo, da ne razmišljajo vsi enako kot mi, smo seveda prepričani, da drugi razmišljajo narobe. Mi imamo vedno prav! Naše razmišljanje je edino pravilno.

Pisatelji ne dopuščamo možnosti, da bi bralci razumeli našo zgodbo drugače, kot smo jo zapisali. Saj vendar vsi razumejo zgodbo točno tako, kot sem jo zapisala! Zapisala sem jo z namenom, da svoje sporočilo skozi zgodbo predam drugim. Seveda to vem, ker sem tukaj v vlogi pisateljice. Verjamem, da vsi pisatelji razmišljamo enako. Pri pisateljih morda ta »samopomembnost« in orientacija v naše edino pravilno razmišljanje izhaja še iz šolskih klopi. Koliko krat smo morali pri slovenščini ob branju raznih besedil različnih pisateljev odgovarjati na vprašanja: "Kaj je pisatelj s tem želel povedati?".

Učili so nas, da je edino pravilno eno razmišljanje in to pisateljevo. Ali pa še razmišljanje učitelja, ki smo mu morali odgovarjati o pomenu prebrane zgodbe. Koliko knjig je napisanih o edini »pravilni« razlagi literarnih besedil in filmov. Je torej z nami kaj narobe, če jih razumemo drugače?

V šolah bi morali to vprašanje malce spremeniti. Vprašanje bi se moralo glasiti: »Kako jaz (bralec) razumem to zgodbo?« Na tak način se ne bi učili »pravilnega« razumevanja zgodbe. S tem bi se naučili, da ne razmišljamo vsi na enak način in da na vsakega od nas zgodba vpliva različno.. Na vsakega življenje, dogodki in zgodbe drugače vplivajo in vsak jih drugače razume. Različnost moramo sprejeti! In različnost je edino možna, edino pravilna in edina, ki pripelje do pestrosti življenja vseh ljudi v družbi. V osnovnih šolah, srednjih šolah in na fakultetah bi učitelji in profesorji naučili svoje učence in študente razmišljati izven okvirja enotnega razmišljanja. Na ta način bi se naučili sprejemati različnost. Na ta način bi se naučili uporabljati svojo glavo. Tako bi naša družba prešla na družbo razmišljujočih osebkov, ki želi celotni družbi dobro, namesto da ostajamo družba ljudi, ki slepo sledijo avtoritetam, ki delujejo bolj v svojo korist kot v dobro celotne družbe.

Delovanje zgodb je razdeljeno na dva nivoja: na naše dojemanje na zavestni ravni in na delovanje na naši podzavest. Na zavestni ravni nam zgodbe povedo stvari, ki jih lahko tudi opisujemo. Na podzavestni ravni pa nam zgodbe pa premikajo svetove. Zavestno raven lahko neposredno opazujemo in po njej sprašujemo, kar se zgodi na podzavestni ravni pa lahko opazujemo skozi čas v svojem obnašanju in dojemanju svet. Vedno, ko opisujemo, kaj je nam zgodba povedala, pa se osredotočimo na zavestno raven. To raven lahko opazujemo, se o njej pogovarjamo in jo opisujemo. Kaj se dogaja v naših globinah podzavesti, pa včasih ne prepoznamo in ne vidimo, včasih zavestno skrivamo, večino krat pa na nas deluje, ne da bi se sami tega sploh zavedali.


Eksperiment

Da bi si dokazala, da moje zgodbe vsak razume na edini možni način – s sporočilom, ki sem si ga  zamislila – sem se odločila za eksperiment. Različnim ljudem sem poslala v branje moje zgodbe s prošnjo, da mi napišejo svoje razumevanje. Zelo kratke zgodbe v nekaj stavkih. Tako kratke zgodbe, da lahko po mojem prepričanju nosijo le eno sporočilo.

Vprašanje oziroma naslov eksperimenta »Kaj je pisec s tem želel povedati?« sem zastavila ob desetih zgodbah različnim meni poznanim ljudem. Različnim po starosti, spolu, izobrazbi, načinu življenja, velikosti, številki nog   Z vsemi različnostmi, ki jih srečamo, ko se sprehodimo z očmi po okolici.

Po elektronski pošti so vsi enako prejeli naslednje navodilo:

ZADEVA: Kaj je pisec s tem želel povedati?

Pozdravljen/a!

Za svoje zgodbice na zgodnje vprašanje sicer znam odgovoriti, bi pa rada ugotovila, na koliko različnih načinov se moje zgodbice lahko razumejo. Ali vsak povsem po svoje razume zgodbico ali jo večina ljudi razume podobno.

Naredila bom en tak mali eksperiment in tudi tebe bi vključila vanj. Zato imam eno veliko prošnjo:
Poslala ti bom 10 zgodbic (eno po eno). Vsako prosim preberi in mi na kratko napiši, kako jo razumeš (v enem stavku).

Upam, da ti bo tale eksperiment vsaj malo v zabavo.

Hvala v naprej!
Lep dan ti želim
Sanja

Prejela sem skupaj 266 razlag za vseh deset zgodb. Za prvo zgodbo sem prejela odgovore od 35 ljudi. Počasi se je zgodil pri nekaterih zgodbicah vsip in na koncu mi je 23 ljudi odgovore poslalo za vse zgodbe.

Z ugotovitvami poskusa sem si želela razširiti svoja obzorja in ugotoviti, na koliko načinov ljudje razumejo moje zgodbe. 

Načini nagovarjanja
(način pisanja odgovorov)

Ljudi lahko na vseh področjih delovanja razdelimo v razne skupine in kategorije. Ustreza nam, če lahko sebe ali druge uvrstimo v različne razrede, ker smo prepričani, da nam je svet tako bolj razumljiv. Razdeljevaje in predalčkanje nam pomaga svet razumeti in se v njem lažje gibati in znajti. Zanimivost, ki mi je ob pregledovanju odgovorov najbolj padla v oči, je različnost podajanja odgovorov glede na (slovnično) osebo, ki jo nagovarja pisec odgovora. Med prejetimi odgovori so bile zastopane vse slovnične osebe ednine in množine poleg tega pa tudi brezosebno nagovarjanje bralca. V nekaterih odgovorih so se znotraj odgovora nagovorjene slovnične osebe spreminjale.

Odgovore sem glede na nagovorjenca razvrstila v sedem različnih skupin. Vsaka skupina v sebi skriva pogled v piščev svet. Skupine so hkrati slika naših povezav in zaznavanj okolice ter naših vlog, ki jih v svet nekako projiciramo, in s katerimi se svetu predstavljamo. V večin primerov delamo to podzavestno in o sebi razkrivamo več, kot se zavedamo. Ko delamo pa to zavestno, lahko dosegamo z našimi sporočili učinek, ki si ga želimo.

Skupina JAZ
Zaradi naravnanosti nase sveta okoli sebe ne opazim, ker sem tako pomemben, da s sporočilom nagovarjam sebe,ostali pa naj sporočilo sprejmejo in v njem prepoznajo mojo veličino. Jaz pred vsemi ostalimi!
 (en odgovor od vseh prejetih– 0,38 %)

Skupina TI
Seveda te tikamo in to s tem lahko nagovarjam k različnim dejanjem. Dodeljujem ti akcijo, odgovornost ali ti dajem nasvete iz svojega udobnega položaja. Ti deljaj! Ti delaj, da bo meni fino in da (do)kažeš moj prav. S tem ko te tikam tudi nakazujem najino bližino. To mi daje večjo moč in širši nabor besed (in dejanj), s katerimi te lahko nagovarjam.
(58 odgovorov od vseh prejetih– 22,14 %)

Skupina ON/ONA
V tej skupini je pisec podal neposredno obnovo, opisal je dogajanje v zgodbi in svojo razlago podal skozi oči tretje osebe. Običajno tiste osebe, ki je v zgodbi nastopala, včasih pa tudi nekoga tretjega, ki naj nekaj bi ali ne bi naredil. Vse kar se na svetu dogaja se dogaja nekomu tretjemu, ki nima ničesar skupnega s podajalcem odgovora. Tu je popolna disociacija sebe iz zgodbe, iz dogajanja in iz življenja. Vedno je opazovalec in nikoli akter v dogajanju.
(36 odgovorov od vseh prejetih– 13,74 %)

Skupina MI
Kadar pri opisovanju razlago zavijemo v skupni MI (in se ne izpostavljamo kot JAZ), je seveda strinjanje bralca in učinek na bralca večji. Lažje se najdemo v skupini MI in sprejmemo napisano ali povedano. Skupaj pripadamo skupini, ki je zato naša, boljša, poznana in vsi skupaj tako dosežemo več. Smo pa le eden od nas in se zato lahko včasih v skupini skrijemo. Naš del opravi nekdo drug. Včasih pa mi naredimo del nekoga drugega znotraj skupine. Skupaj smo močni in pripravljeni narediti več, kot ko smo sami – ko nismo del skupine.
(57 odgovorov od vseh prejetih– 21,76 %)

Skupina VI
Čeprav ste morda že del skupine, se ne počutite kot njen del. Malo se držite na distanci, ker (še) ne pripadate ali pa ker se (še) ne počutite kot MI. Ste pozicije ste bolj zadržani v podajanju svojim mnenj in podajate ideje, kaj je vse možno, brez da bi se sami v to zelo vživeli ali da bi vam to kaj pomenilo. Za vas veljajo malce drugačna pravila kot za vse ostale.
(2 odgovora od vseh prejetih – 0,76 %)

Skupina ONI
Vsi v tej skupini se odzivajo na svet zelo podobno kot on in ona, le da v teh pisanjih nastopa več posameznikov.
(2 odgovora od vseh prejetih – 0,76 %)

Skupina Brezosebno nagovarjanje
Najprimerneje se je priključiti in slediti dogajanju, da se izvede vse tako, kot se mora. Proučiti se mora dejstva in se temu primerno odzvati. Reaktivnosti, prilagodljivosti in anonimnosti je treba slediti, da se zagotovi delovanje in bivanje brez nepotrebnega izpostavljanja in privabljanja pozornosti.
(86 odgovorov od vseh prejetih – 32,82 %)

Mešano nagovarjanje
V teh odgovorih se je način nagovora znotraj odgovora menjal. Pisec je skakal v različne slovnične osebe.
(24 odgovora od vseh prejetih – 9,16 %)



Ljudje so pisali svoje odgovore pri različnih zgodbah v različnih slovničnih osebah; samo ena oseba je pri vseh zgodbah uporabila skupino ON – je pa vedno povedala obnovo zgodbe in ne svojega razumevanja zgodbe. Dve osebi sta odgovore podali v dveh različnih skupinah, 9 oseb v treh, 10 oseb v štirih in 1 oseba v petih različnih skupinah. 18 oseb je podalo pol ali več odgovorov v eni skupini.

Število vseh odgovorov skupaj po posamezni skupini:
jaz
ti
on
mi
vi
oni
brezosebno
mešano
skupaj
1
58
36
57
2
2
86
24
266



nadaljevanje sledi