Zaupala vam bom skrivnost. Imam izredno sposobnost. Zelo zelo natančno znam v vaših možganih oblikovati vse mogoče dogodke. Ja, čisto zares! Tako lahko "čaram" enostavno zato, ker obvladam svoj jezik. S tem, da ustvarjam zvoke ali pišem besede, se v vaši glavi pojavljajo slike, zvoki in ideje, za katere si želim, da se pojavijo v vaših mislih. Ja… no, žal te izredne sposobnosti nimam samo jaz. Imaš jo tudi ti. In ima jo prav vsak človek na svetu, ki se lahko izraža vsaj v enem jeziku. Če dobro pomislite, je to zares pravi čudež, čeprav vsi jemljemo to našo zmožnost kot samo po sebi umevno.
Ljudje smo prepričani, da vsi ljudje razmišljajo tako, kot razmišljamo mi sami. Če že ne vsi, pa vsaj večina njih. Jaz sem v to prepričana, jaz sem ena izmed ljudi, zato vem, da večina ljudi dela in razmišlja tako. Čeprav nas neprestano obdajajo dogodki in zgodbe, ki nam odpirajo oči in kažejo nasprotno, različno razmišljanje težko sprejmemo. Če ugotovimo, da drugi ne razmišljajo enako kot mi, smo seveda prepričani, da oni razmišljajo narobe. Mi imamo vedno prav! Jaz imam vedno prav! Naše razmišljanje je edino pravilno. Moje razmišljanje je edino pravino.
Ljudje petindevetdeset odstotkov svojega časa – ko ne razmišljamo o (svojih) problemih – mislimo o sebi. Najbolj pogosto uporabljena beseda v pogovorih je besedica JAZ. … jaz sem …, jaz bom …. jaz bi .… jaz jaz jaz …. jaz v vseh mogočih oblikah …. Osredotočenost nase morda zaznamo in opazimo pri sogovornikih – ker opazimo, da govorijo o sebi in ne o nas – pri sebi zelo redko. Ob taki osredotočenosti vsakega govorca nase, je tako zelo presenetljivo, da se sploh o čem lahko pogovarjamo in dogovorimo. Večina ljudi govori o sebi. Ko govori sogovornik, večino časa poslušamo in čakamo, na katero njegovo besedo bi lahko prilepil svojo izkušnjo, o kateri bi govoril. Se morda čudimo, da se med seboj ne razumemo?
Kadar pri opisovanju česar koli razlago zavijemo v skupni MI in se ne izpostavljamo kot JAZ, je seveda strinjanje bralca ali sogovornika večji. Tudi učinek na bralca ali sogovornika še večji. Lažje se najde v skupini MI in sprejme napisano ali povedano. Ko bere zapisano v prvi osebi ednine – jaz – se lahko takoj postavi v opozicijo in išče, kaj in zakaj bi on drugače. Ko besedico jaz spremenimo v besedico MI, lahko skupaj delamo čudeže. Spet so tu čudeži.
O takih in drugačnih čudežih v mislih, besedah, navadah, obnašanjih in v življenju na sploh bo govora na teh straneh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar