Kako na nas vplivajo zgodbe?
Ste se že kdaj vprašali, če bi bil svet (za vas) kaj drugačen, če bi uporabljali druge besede? Če bi skozi življenje poslušali drugačne zgodbe? Ali je res pomembno, katere zgodbe slišimo v otroštvu in nato skozi življenje, da se naše življenje obrne v drugačno smer? Skozi zgodbe od majhnega ljudje spoznavamo okolje in se učimo. Celo življenje je ena sama zgodba in vse ker opisujemo drug drugemu, opisujemo skozi zgodbo.
Znanstveniki so ugotovili, da naši možgani delujejo enako, če neko stvar sami delalo ali jo opazujemo ali si jo zamišljamo. Samo intenzivnost delovanja tistega dela možganov, je večja, ko to res počnemo. Če vsak dan v mislih delamo trebušnjake in sklece, se nam bodo razvile tudi mišice. A mnogo mnogo počasneje, kot če bi zares telovadili. Tako na možgane vplivajo tudi zgodbe. Možgani prepoznajo, kot da to zares počnemo. Zato pri marsikaterem filmu zraven jokamo, se jezimo ali nas je strah.
Kako pomembne so zgodbe za spreminjanje poteka zgodovine in življenja vidimo na primeru ameriškega predsednika. Preden je postal ameriški predsednik Barak Obama, je bilo nekaj let zaporedoma po celi Ameriki predvajanih veliko nadaljevank in filmov, kjer so prikazovali temnopoltega ameriškega predsednika. V zavest mnogih ljudi je tako prišla možnost, da je lahko predsednik tudi nekdo drug, ne samo belec. Večkrat so to ljudje videli na televiziji (prebrali v kakšni knjigi), bolj je možnost te ideje zaživela v njihovih predstavah. Nato v realnosti. Sedaj je Obama ameriški predsednik.
V Indiji, kjer so poroke z mladoletnimi dekleti še zelo prisotne, so v eno od svojih najpriljubljenejših nadaljevank dali prizor, kjer punčka kmalu po poroki s svojim zelo starejšim možem zaradi komplikacij nosečnosti umre. Poroke z mladoletnimi dekleti so v tistem letu močno upadle. Prav tako v so v Južni Ameriki v svojo priljubljeno nadaljevanko vstavili primer, ko se nekdo (glavni junak) za izboljšanje svojega življenja začne učiti pisat in brat. Nepismenost na tistem delu sveta je ogromna. Naslednji dan po prikazovanju te epizode, se je vpis na razne tečaje pisanja in branja povečal za nekaj tisoč vpisnikov. V prvem tednu po prikazovanju je bil vpis v tečaje nekaj sto odstotkov višji kot prej v več letih skupaj.
Z zavedanjem, da se zgodbe zapišejo v naših možganih kot nek vodnik, kako naj bi se nekaj okoli nas dogajalo in kako naj bi se sami obnašali, si poglejmo eno našo slovensko zgodbo. Zgodbo, ki jo berejo vse generacije v šolah. O zgodbi se učijo šolarji predvsem zaradi njene literarne pomembnosti in načina pisanja Frana Levstika v njegovem času. Kar je za Slovence zelo pomembno!!! A hkrati z zavedanjem o pomembnosti njegovega načina pisanja se seveda širi tudi vsebina zgodbe. V možgane mnogih generacij otrok v Sloveniji že desetletja prihaja tudi nauk, po katerem živimo kot narod. "Martin Krpan, močan in samosvoj človek – ponos slovenstva, se ukvarja s tihotapljenjem angleške soli. Oblast ga zaradi tega preganjala. A ko Krpan naredi uslugo cesarju (ubije Brdavsa) in kljub temu, da osramoti cesarjevo orožarno in konjušnico, za nagrado dobi dovoljenje za tovorjenje angleške soli in vrečko zlatnikov." Torej, če mi narediš uslugo, ti bom dal dovoljenje, da boš delal prepovedane stvari. In nihče te ne bo za to kaznoval! Se še čudimo, zakaj je v Sloveniji dogaja, kar se dogaja?
Bodimo torej pozorni, katere zgodbe pripovedujemo. To spreminja življenja vseh nas!
